Umetnost detajlov

Pri fotografiji se velikokrat osredotočamo na velike stvari – naj bo to pri dogodkih ali v naravi. Pogosto pa se dobra fotografija skriva v podrobnostih, ki jih lahko ujamemo, a jih tudi pogosto spregledamo. Če smo pozorni na podrobnosti, se bodo naše fotografije lahko razlikovale od fotografij množice, ki je bila istočasno na istem mestu. Za takšne fotografije ni treba imeti drage fotografske opreme, potrebno je samo natančno opazovanje in kup idej. Tu ne gre samo za t. i. makro fotografijo, saj lahko izluščimo detajl tudi s širokim kotom fotografiranja. Gre predvsem za to, da izluščimo zanimivost iz okolja in jo predstavimo na svoj način.


Slika 1: Bel žafran

 

Podrobnosti lahko izrazimo z globinsko ostrino ali barvno raznolikostjo. Na sliki 1 lahko opazite oboje. Na celotnem polju vijoličnega žafrana na Mali planini je bilo nekaj belih cvetov. Tistih nekaj belih cvetov se da izkoristiti za nekoliko drugačno fotografijo. S postavitvijo belega cveta med vijolične ta vsekakor izstopa. Z majhno globinsko ostrino pa je njegov položaj na fotografiji še toliko bolj izrazit.

Ko hodimo po mestnih ulicah, je navadno okoli nas vse zelo živahno. Ljudje hitijo in se ne ozirajo drug na drugega. To hitenje lahko izkoristimo in ga ujamemo v objektiv (slika 2). Lahko se osredotočimo na postavljene stvari, pri katerih nam ni treba hiteti s fotografiranjem. Ne bomo se tolkli po glavi, ker nam je nekaj ušlo izpred objektiva preden smo uspeli pritisniti na sprožilec. Pri izbiri motivov smo lahko zelo ustvarjalni. Lahko fotografiramo podrobnosti na mestni tržnici (slika 3), ali posamezne dele stavb, ki zaradi posebnih oblik in barvitosti dajejo zanimive podobe (slika 4), lahko se stavbam popolnoma približamo in poudarimo posamezne elemente vrat ali oken (slika 5).


Slika 2: Prehod za pešce


Slika 3: Ljubljanska tržnica


Slika 4: Del stavbe na otoku Burano


Slika 5: Ključavnica na starih vratih

 

Na podrobnosti smo lahko pozorni tudi na raznih srečanjih in praznovanjih. Približuje se čas, ko bo takih srečanj veliko. Pravzaprav se od novembrskega martinovanja praznovanja potegnejo vse do konca leta, ko delamo obračun za preteklo leto, izkoristimo “veseli december”, da se srečamo z ljudmi, s katerimi se preko leta redkeje vidimo. Skoraj zagotovo ob tem nastanejo številne fotografije dogajanja. Če želimo, lahko vmes dokaj hitro naredimo tudi kakšno nekoliko drugačno fotografijo. Primer je lahko na sliki 6, kjer je le del postavljene mize, tokrat brez ljudi. Pogled pritegne predvsem mandarina, ki barvno izstopa od okolice.


Slika 6: Vino

 

Na detajle se lahko osredotočimo tudi v pokrajini. Lahko jih izločimo in poudarimo s primernim izrezom in postavitvijo na fotografiji (sliki 7 in 8) ali pa pogledamo “od blizu” in jih najdemo v majhnih stvareh, ki se skrivajo v naravi (sliki 9 in 10). Na sliki 7 je osamljeno drevo sredi poplavljenega Planinskega polja. Sence ostalih dreves v ozadju kažejo na to, da drevo ni bilo povsem osamljeno. Osamili smo ga z izrezom. Da slika ne bi bila prazna, so na spodnjem delu fotografije pasovi trave, ki so gledali iz vode. Na sliki 8 je del obale pri Medulinu na Hrvaškem. Slika 9 prikazuje vodne kapljice, ki so pršele iznad slapu v Avstriji, na sliki 10 pa je detajl s fliša na slovenski obali. Na flišu namreč najdemo številne oblike, ki jih lahko izkoristimo za dobro fotografijo.


Slika 7: Planinsko polje


Slika 8: Obala pri Medulinu


Slika 9: Kapljice nad slapom


Slika 10: Fliš

 

Iskanje podrobnosti tudi v hladnih in meglenih dneh ni prevelik problem, saj se nanje lahko osredotočimo v zavetju toplega doma. Te najlažje spregledamo, saj se nam vse stvari zdijo preveč same po sebi umevne. Slika 11 prikazuje le eno možnost izmed mnogih, ki se skrivajo. Le malo domišljije in poguma je potrebno – in seveda želje po fotografiranju.


Slika 11: Ostanki šiljenja

 

Zdaj pa aparat v roke in na lov za detajli.

O avtorju Prikaži vse članke Avtorjeva spletna stran

Rok Godec

S fotografijo sem začel z namenom uporabe fotografij pri pouku v šoli. Kot učitelj geografije in zgodovine sem želel pri pouku uporabljati svoje fotografije. Tako sem začel fotografirati na dia film. Z razvojem digitalne fotografije sem analogni aparat zamenjal za digitalnega.

Po dveh letih bolj ali manj ljubiteljskega fotografiranja sem se včlanil v Foto klub Sušec v Ilirski Bistrici. Tam sem prvič stopil v kontakt z izkušenejšimi fotografi. Takrat sem prenehal zgolj s fotografiranjem dokumentarnih fotografij. Danes sem član fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja.

Leave a Reply