Čarobna noč

Nočne fotografije imajo poseben čar. Marsikdo je očaran nad lepotami, ki se prikažejo, ko se stemni. Ker pa je pred nami nekaj posebnih noči, ko bo nebo polno meteorjev, bomo danes spoznali, kako se lotiti fotografiranja nočnih posnetkov.

Najprej je pomembna oprema, ki jo uporabljamo. Poskusimo lahko z vsakim fotoaparatom, ni pa nujno, da bo vedno uspelo. Pri fotografijah nočnega neba je potrebne kar nekaj potrpežljivosti. Vsekakor potrebujemo stojalo, zelo priporočljivo je imeti tudi daljinsko prožilo. Če tega nimate, lahko uporabite samosprožilec, kar vsaj v večji meri izniči tresljaje ob pritisku na sprožilec.

Zelo pomembna je tudi lokacija, od koder fotografiramo. To je pomembno iz več razlogov. En najpomembnejših je svetlobna onesnaženost, ki jo sevamo v nebo. Ni dovolj, da se umaknemo v gore, saj tudi več deset kilometrov oddaljena mesta sevajo ogromno svetlobe, ki nas lahko zmoti – še posebej, če je na nebu kaj oblakov (lahko tudi v daljavi). Od njih se namreč svetloba odbija nazaj. V tem primeru bomo namesto zvezd ali meteorjev imeli na sliki močno osvetljene oblake. Drugi pomemben razlog je okvir, ki ga želimo ob fotografiranju neba imeti na fotografiji. Zanimiva pokrajina na spodnjem delu fotografije lahko popestri zgornji del, na katerem so utrinki ali zvezde. Lahko se odločimo tudi samo za fotografiranje neba. Meni osebno so ljubše fotografije, kjer je še nekaj zraven.

Lokacija, s katere fotografiramo, naj bo na vrhu hribovja oz. gorovja. Če boste v ozki dolini obdani z vzpetinami, boste s tem imeli precej manjši kot fotografiranja in manjše možnosti postavljanja kompozicije. Lahko ste tudi v ravnini, če je okoli vas več odprtega prostora.


Nočno nebo v Tadjikistanu – ker ni svetlobne onesnaženosti, je nebo zelo čisto


Enako kot pri prejšnji fotografiji, vendar sprednji plan ni osvetljen.


Nočno nebo na Mangartu.

 

Zdaj pa k nastavitvam fotoaparata. Najbolje je, da so nastavitve ročne. Zaslonko je najbolje odpreti, kolikor se da, da zajamemo čim več svetlobe, ISO vrednost dvignemo toliko, kolikor nam aparat dopušča, da fotografije niso preveč zrnaste. Malo se potem še da popraviti, vsega pa ne. Pri času je dobro upoštevati pravilo 500. To pomeni, da je zmnožek časa in goriščnice (po domače “koliko milimetrov nastavimo na objektivu”) enak 500. Če imamo širokokotni objektiv (manj od 35 mm), bomo lahko fotografirali z daljšim časom. Primer: pri 20 mm lahko fotografiramo 25 s in še vedno lahko pričakujemo ostro fotografijo (20 x 25 = 500). Če bomo objekt približali, npr. goriščnica je 100 mm, imamo lahko za ostro fotografijo zaklop odprt le 5 s (100 x 5 = 500). To pa ne bo dovolj, da zajamemo dovolj svetlobe. Zakaj so takšne razlike? Zato, ker se Zemlja vrti okoli svoje osi. Bolj kot zvezde približamo, hitreje se bo poznala sled. Če pa želimo fotografirati sledi zvezd, je to seveda povsem druga zgodba. V tem primeru obrnite objektiv proti zvezdi Severnici, saj leži nekako v podaljšku Zemljine navidezne osi. Okoli Severnice se bodo zarisali krogi ostalih zvezd. Zgoraj opisani primeri so za preprosto opremo. Če boste imeli fotoaparat na teleskopu, ki sledi spremembam položaja zvezd na nebu, je stvar drugačna.

Pri fotografiranju zvezd je kar se tiče fotografiranja nekoliko lažje, saj lahko vse pripravimo, kot je treba. Nato pritisnemo na sprožilec in naredimo posnetek. Pri fotografiranju utrinkov je stvar nekoliko bolj zapletena, saj nikoli ne vemo, kje natanko se bo pojavil utrinek. Zato usmerimo aparat tja, kjer se pojavlja več utrinkov. Nastavimo aparat, se prepričamo o kompoziciji fotografije in pritisnemo na sprožilec. Ali bo na fotografiji tudi utrinek ali ne pa je že drugo vprašanje. Zato je velika verjetnost, da boste naredili veliko fotografij, preden boste ujeli utrinek in bo ta ravno tam, kjer ste si ga želeli. Vendar se splača vztrajati, še posebej v nočeh, ko je na nebu meteorski roj Perzeidov najbolj viden (letos bo to v noči iz 12. na 13. avgust).


Meteorit na desnem delu fotografije. Na fotografiji, ki je posneta na Mangartu se vidi tudi svetlobna onesnaženost, ki seva iz sosednje Italije.

 

Poleg zvezd se bodo na fotografijah pojavili tudi drugi objekti, ki na nebu oddajajo svetlobo. To so sateliti in letala. Oboje lahko prepoznate na fotografijah. Letala bodo zapustila pikčasto sled, saj njihova luč utripa. Pri satelitih pa boste videli enakomerno sled. Od sledi meteorja jo ločite, ker je enakomerna, sled meteorja pa ne.


Luči, ki so se poleg zvezd pojavile na nebu.

 

To je le nekaj nasvetov pred nočmi, ki prihajajo. Upajte na jasno nočno nebo, pripravite opremo, toplo se oblecite in v lov za novimi fotografijami.

O avtorju Prikaži vse članke Avtorjeva spletna stran

Rok Godec

S fotografijo sem začel z namenom uporabe fotografij pri pouku v šoli. Kot učitelj geografije in zgodovine sem želel pri pouku uporabljati svoje fotografije. Tako sem začel fotografirati na dia film. Z razvojem digitalne fotografije sem analogni aparat zamenjal za digitalnega.

Po dveh letih bolj ali manj ljubiteljskega fotografiranja sem se včlanil v Foto klub Sušec v Ilirski Bistrici. Tam sem prvič stopil v kontakt z izkušenejšimi fotografi. Takrat sem prenehal zgolj s fotografiranjem dokumentarnih fotografij. Danes sem član fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja.

Leave a Reply

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen. Polja, ki je potrebno izpolniti so označena z *