Borut Furlan, slovenski podvodni fotograf in potapljač, ki se potaplja že 42 let, fotografirati pa je pričel pri svojih 20-ih. Pravi, da je razlog za zgodnje navdušenje nad potapljanjem to, da so s starši pogosto odhajali na morje v Piran, kjer so imeli vikend. Nad podvodno fotografijo ga je navdušila, kot poudarja, projekcija Arkadija Popoviča. Navdušile so ga žive barve podvodnega sveta in noro lepe fotografije. Pravi, da se mu zdi podvodni svet od nekdaj fascinanten in lepši kot kopenski. Z njim smo se pogovarjali o podvodni fotografiji, prilagamo pa tudi nekaj njegovih izjemnih podvodnih posnetkov.
G. Borut, kaj je boljše: potapljač, ki se priuči fotografije, ali fotograf, ki se nauči potapljati?
Potapljač, ki se nauči fotografirati. Najprej moraš biti dober potapljač, da ti potapljanje zleze v podzavest, da si med potapljanjem sproščen. Takrat se šele zares lahko posvetiš fotografiji pod vodo.
Kakšna oprema je potrebna za fotografiranje pod vodo?
Zrcalno refleksne kamere, ki imajo zelo dobro avtomatsko ostrenje, ki je pri fotografiranju pod vodo ključnega pomena. Pomembno je tudi vodotesno ohišje, ki ima na hrbtni strani posebno optično iskalo, da se z masko lahko približamo in vidimo – z masko je namreč delo s fotoaparatom težje. Uporabljam ekstremne širokokotnike in makro objektive. Za velike subjekte potrebujemo širok kot, za male pa makro objektiv. Pod vodo pa uporabljamo tudi bliskavice, predvsem za dodajanje barv.
Kako poteka fotografiranje pod vodo?
Najprej določiš lokacijo fotografiranja. Odvisno je, ali gre za načrtno fotografiranje, kjer je želen rezultat planiran ali za naključno fotografiranje, ko odideš na lokacijo in ne veš, kaj boš našel in kaj fotografiral. Osnovno pravilo v podvodni fotografiji je, da je med subjektom fotografiranja in fotografom čim manj vode, za dosego čim boljšega posnetka. Voda uničuje sliko, saj povzroča selektivno absorbcijo barv. Daljša kot je pot svetlobe skozi vodo, bolj je fotografija modra. Povzroča tudi neostrino – svetloba se lomi. Najboljši posnetki so narejeni na razdalji 1 m ali bližje.
Fotografiranje podnevi ali ponoči?
Večinoma podnevi. Tudi ponoči je zanimivo, ko se prikaže drug spekter živali. Odvisna od globine potopa in fotografiranja je tudi svetloba, globlje kot fotografiramo, manj je svetlobe, večji ISO je potreben in obratno.
Kakšna je komunikacija z modeli pod vodo, ko gre za ljudi?
Super je, če te model dobro pozna in obratno. Enkrat sem delal serijo podvodnih aktov v dveh bazenih v Sloveniji. Malo težji projekt – naredil sem si podvodni studio. Uporabil sem črno tkanino za ozadje, 4 bliskavice na stojalih in razne barvne filtre. Punca, ki je bila model, je pozirala na izdih – potopila se je pod vodo, naredil sem posnetke in potem se je zopet vrnila na površino. Moral sem biti hiter.
Fotografirate tudi morske pse. Kako bi opisali to doživetje?
Strah pred morskimi psi izgubiš, ko se z njimi potapljaš. Bolj kot se z njimi potapljaš, vidiš, da ti nič nočejo, jih preprosto ne zanimaš.
Kako bi nam opisali vaš najbolj strašen trenutek pri podvodnem fotografiranju?
Enkrat je 5-metrski morski tiger začel krožiti okrog mene in potem je zaplaval naravnost proti meni. Te živali so namreč zelo radovedne! Jaz sem ostal miren, tako kot je to v takšnih primerih zaželeno, potem pa sem ga s svojim ohišjem fotoaparata malo udaril po smrčku, tako da je dobil občutek, da sem `trd` in nezanimiv in odplaval je stran.
Kako se približate živali, ki jo želite fotografirati pod vodo?
Zanimivo je to: večja kot je žival, bolj je plašna. Morski psi so večinoma izredno plašni. Živali se privablja s hrano. Privablja jih vonj. V primeru posnetka z morskim psom je v ospredju prednji plan, zadaj je morski pes, ki se približuje proti meni, ki s fotoaparatom čakam na popoln trenutek, ko bom fotografiral. Za mojim hrbtom je škatla s smrdljivimi ribami, tok od škatle s hrano gre mimo mene, proti morskemu psu, ki plava proti toku. Ko je bila scena lepa, sem pritisnil na sprožilec.
Vaša najljubša lokacija fotografiranja je?
Veliko sem jih že obiskal, še več pa je tistih, ki jih še nisem, pa bi jih želel. Jadran je zelo lep. Ima zelo lepe ambiente, zelo je barvit, globlje kot greš, lepše je. Najbolj pisane stvari – spužve, korale itd. – imajo rade manj svetlobe in se nahajajo globlje. Tam je tudi veliko makro življenja – rakci in polžki, ki so čudoviti in barviti. Rdeče morje pa je zelo lepo tropsko morje, čudovito za korale in ribe. Drobnega življenja je manj kot v Jadranu. Rdeče morje je najlepše v plitvem. Če bi raje fotografirali manjše živali, potem je Indonezija pravi naslov. Na drugi strani pa je Amerika – Karibi, Mehika, Galapagos, ni tako pisano, je pa ogromno velikih rib in makro življenja. Južna Afrika pa je posebno poglavje – ima prav vse. Pogoji za potapljanje niso prijazni, zato se je tam težje potapljati.
Kaj pa naša lepa Slovenija?
Piran – če poznaš tamkajšnji podvodni svet, potem najdeš zanimive stvari. Najlepša je piranska Punta, Fiesa in ribogojnica Fonda. Problem slovenskega morja pa je slaba vidljivost.
Kako bi opisali vašo najlepšo izkušnjo pod vodo?
S partnerko sva bila v morski jami na Jadranu, kjer sem bil tokrat jaz model, ona pa je fotografirala. Zagledala sva dve ribici, morskega kraljička, samca in samičko, ki sta v krogu plavala v jami. Vedel sem, da se bo nekaj zgodilo – ujel sem svoj najljubši posnetek – trenutek, ko je samička spustila jajca, samec pa jih je z usti ujel, kjer jih potem drži še 8 dni.
Napisali ste že veliko knjig. Vaši plani za naslednje?
Res je, kar veliko se jih je nabralo. Tihi svetovi, Podvodna fotografija 1995-2004, prva slovenska podvodna fotomonografija, Piran – polovica knjige s podvodnega sveta in polovica s kopnega. Željo imam napisati tudi knjigo o podvodni fotografiji v angleškem jeziku.
Ali imate v svojem domu kakšne stenske povečave, stenski dekor podvodnega sveta?
Imam. Mislim, da vsega skupaj kar 38.
G. Furlan, želimo vam še ogromno čudovitih fotografij podvodnega sveta!
Več o Borutu in njegovem delu najdete na www.borutfurlan.com ali na njegovem Facebooku.