Objaviti ali ne objaviti?

To bi moralo biti vprašanje, ki bi si ga zastavil vsak preden objavi neko fotografijo. O tem je bilo na različnih straneh napisanega že veliko, o tem se učijo otroci v šoli, a še vedno je opaziti, da se na vseh mogočih spletnih straneh in socialnih omrežjih pojavljajo fotografije, za katere velja, da bi bilo bolje, da ostanejo v domačih arhivih – pa še tam bi bilo treba marsikatero zavarovati, da ne pride v napačne roke. Kljub temu pa jih najdemo na spletu.

Današnjemu razmišljanju namenoma ne bom priložil fotografij, ker ne želim širiti neprimernih vsebin.

Super zabava

Večina ljudi se je že znašla na zabavi – domači ali kje drugje – na kateri je bilo okoli njih polno alkohola. Na takih zabavah nastanejo številne “zabavne” fotografije. Včasih se jih zavedamo, včasih pa kdo fotografira prijatelja, ki je pogledal pregloboko v kozarec. Nekateri se postavljajo s količino alkohola, ki so ga popili, drugi spet delajo vse mogoče grimase. Super, s tem ni nič narobe, če bi to ostalo v domačem arhivu. Velika večina ljudi se sploh ne zaveda, kako jim lahko te fotografije v prihodnosti škodijo. V najstniških letih ali nekoliko kasneje v času študentskega življenja se ne zavedamo, da te fotografije za vedno ostanejo na spletu. Veliko delodajalcev prosilce za službo preverja tudi preko socialnih omrežij. Vem, zakonodaja tega ne dovoljuje, ampak saj noben delodajalec ne bo razkril razloga, da vas zaradi neprimernih spletnih vsebin ne bo vzel v službo. Marsikdo misli, da je zaščiten, če ima zaklenjen profil. Ampak to fotografijo je lahko nekdo delil naprej in lahko pride tudi do profilov, ki so povsem odprti. Delno se lahko zaščitimo, če vsaj odstranimo oznako svojega imena s fotografije.

Nič kaj drugače ni, če je kdo zaposlen v javni službi. Ta delovna mesta so že tako ali tako na udaru in pod budnim očesom javnosti. Samo ena fotografija, ki bo verjetno zelo hitro zaokrožila, lahko močno omaja ugled – če ga že ne bo popolnoma uničila. Ja, tudi odrasli se premalo zavedajo pasti, ki jih povzročajo spletne objave.

O, kako luštkan otrok

Veliko staršev fotografira svoje otroke in spremlja vsak njihov korak. Odlično. To so neprecenljivi spomini, ki ostanejo za vedno. Danes je to tako zelo enostavno, ko imamo pametne telefone ves čas pri sebi. Kmalu pa lahko nastane težava, če starši premalo presodijo, kaj je primerno tudi objaviti. Pametni telefoni so res lahko prednost, predstavljajo pa tudi veliko past, saj nam omogočajo, da v istem trenutku objavimo fotografije, ki smo jih posneli. Velikokrat v navdušenju trenutka, brez pravega premisleka. Na spletu se pojavlja veliko fotografij pomanjkljivo oblečenih otrok. To naraste preko poletja, ko nastajajo fotografije na morju. Zavedati se je treba, da do teh fotografij lahko pridejo tudi ljudje, ki jih fotografije pomanjkljivo oblečenih ali celo nagih otrok zanimajo iz povsem drugega razloga. Tako smo svojega otroka izpostavili grožnji, pred katero pa se sam niti braniti ne more. Tudi te fotografije ostanejo na spletu. Ali se sploh zavedamo, da te fotografije lahko otrokom škodijo v prihodnje? Sami pa sploh niso nič krivi.

Nepremišljeni najstniki

Mladostniki velikokrat pošljejo kakšno fotografijo, na kateri so pomanjkljivo oblečeni, osebi, v katero se zaljubijo. Ta jim sicer obljubi, da bo fotografija samo za njega/njo. Kmalu pa se izkaže, da je bila ta obljuba dana s figo v žepu. Ko pride do spora, ali se simpatija malo ohladi, ta fotografija najde pot na socialna omrežja, na katerih se širi hitreje kot požar sredi vročega in suhega poletja. Škoda je narejena v trenutku, popravlja pa se jo zelo dolgo časa. Takšne fotografije vedno pustijo posledice. A kaj hočemo, to se zgodi tako na hitro, v trenutku nepremišljenosti. Fotografije zaokrožijo po spletu, veliko ljudi jih deli naprej in se pri tem niti ne zaveda, kaj bodo žrtvi naredile. Takšne fotografije je tudi zelo težko odstraniti s spleta, saj se zelo hitro razširijo. Lahko jih je kdo že shranil na svoj telefon ali računalnik in se pojavijo še kdaj.

To je samo nekaj primerov, ki so žal zelo pogosti. Kljub temu, da se o tem govori po televiziji, piše v raznih medijih… smo premalo ozaveščeni. Fotografiranje je super stvar, moramo pa biti tudi previdni. Pred objavo neke fotografije bi morali vedno pomisliti, ali takšna objava lahko škodi nam ali komu drugemu. Pregovor po toči zvoniti je prepozno v tem primeru še kako drži.

O avtorju Prikaži vse članke Avtorjeva spletna stran

Rok Godec

S fotografijo sem začel z namenom uporabe fotografij pri pouku v šoli. Kot učitelj geografije in zgodovine sem želel pri pouku uporabljati svoje fotografije. Tako sem začel fotografirati na dia film. Z razvojem digitalne fotografije sem analogni aparat zamenjal za digitalnega.

Po dveh letih bolj ali manj ljubiteljskega fotografiranja sem se včlanil v Foto klub Sušec v Ilirski Bistrici. Tam sem prvič stopil v kontakt z izkušenejšimi fotografi. Takrat sem prenehal zgolj s fotografiranjem dokumentarnih fotografij. Danes sem član fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja.

Leave a Reply