Dopustniško fotografiranje – 2. del

V prejšnjem članku je bilo nekaj nasvetov za fotografiranje ob morju. Veliko teh nasvetov lahko uporabite tudi za ostale fotografije, ki bodo nastale med vašimi počitnicami ali pa kjer koli drugje, ob kakšni drugi priložnosti.

03_avgust_01

Grad Trakai (Litva) v jutranji svetlobi

 

Pokrajinska fotografija je fotografija, ki se ji na potovanjih/počitnicah ne moremo izogniti. Kdaj fotografirati, je bilo zapisano v prejšnjem članku. Tokrat se je bomo lotili z druge strani. Vedno, ko naletimo na lep razgled, smo navdušeni. Priporočljivo je, da izberete čim bolj široki kót. S tem boste zajeli večji del pokrajine in poudarili razdalje v njej. Pri tem pa morate biti previdni, da se vam na robovih ne bodo pojavile stvari, ki na fotografijo ne sodijo (roka ali noga od drugega turista…). Kljub vsemu ne siliti v najširši kót fotografiranja, če to ni mogoče. Še vedno je treba paziti na kompozicijo. Tudi pri pokrajinski fotografiji je pomembno, da si izberete vodilni motiv, ki ga želite zajeti. Pri fotografiranju pokrajine pa je včasih dobro (ali celo nujno potrebno) uporabiti ožji kót (večji zoom), saj s tem izoliramo tisto, kar se nam zdi najpomembnejše in s tem motiv še bolj izpostavimo. Pri uporabi večjega zoom-a se bodo razdalje v pokrajini navidezno zmanjšale.

03_avgust_02

Široki kót naredi razdalje dolge

 

03_avgust_03

Zoom nam razdalje med posameznimi elementi skrajša (otok, grad in Alpe so zelo skupaj)

 

V pokrajini lahko vedno izkoristimo odseve v vodi. Ti so najintenzivnejši v jutranji ali večerni svetlobi. Ni nujno, da je voda mirna, da dobimo lepe odseve. V rahlo razburkani vodi se nam pojavijo zanimivi abstraktni vzorci.

03_avgust_04

Odsevi stavb v pristanišču v Københavnu

 

Mnogo ljudi ob slabšem vremenu (oblačnem ali celo deževnem) izkoristi čas za obisk mest ali drugih znamenitosti. Svetloba za fotografiranje mestnih ulic je v takem času odlična, saj se znebimo ostrih senc in velikih kontrastov med svetlimi in temnimi deli ulic. Te kontraste sicer lahko izkoristimo sebi v prid in naredimo zanimivo fotografijo (zato se mi ne zdi prav, da rečemo, da je kdaj neprimeren čas za fotografiranje – le pogoji se spreminjajo in nanje moramo biti pripravljeni). V oblačnem vremenu je svetloba bolj mehka. Med dežjem pa se lahko izpod dežnika ali kakšne strehe igramo z lovljenjem ljudi med dežnimi kapljami in z dežniki v rokah. Zelo zanimiv čas za fotografiranje mestnih ulic je jutro. Ni treba, da je takoj po sončnem vzhodu (če gre za poletni čas). Takrat, ko se odpravimo v bližnjo pekarno po svež kruh. Takrat so ulice večinoma bolj osamljene in lažje fotografiramo posamezne trenutke. Ljudi, ki so v tem času na ulicah, lažje vključimo v kompozicijo, saj ni velike gneče. Vzemite fotoaparat s seboj, saj nikoli ne veste, ali boste priča zanimivemu motivu.

03_avgust_05

Umik pred deževnim vremenom

 

Okoli nas je vedno veliko ljudi. Pri fotografiranju ljudi na ulicah moramo vedno biti nekoliko previdni. Zelo pomembno pa je, da s svojo fotografijo ljudem ne vzamemo dostojanstva. Res je, da bodo najboljše fotografije nastale v spontanih trenutkih, ko osebe na fotografijah ne bodo vedele, da jih fotografiramo. Ampak, ali moramo vedno narediti fotografijo za vsako ceno? Dobro fotografijo lahko naredimo tudi nekoliko drugače, da še vedno ohranimo integriteto portretirancev.

Na potovanjih moramo biti previdni tudi glede morebitne drugačne kulture – ponekod se ljudje ne pustijo fotografirati, ker jim s tem »ukrademo dušo«. Lahko bi naleteli na težave. Če nismo prepričani, ali nas kakšna fotografija lahko spravi v težave, prej vprašajmo – in spoštujmo odgovor.

Previdnost ne bo nikoli odveč tudi pri fotografiranju na plaži. Tam so lahko ljudje še posebej občutljivi, saj so njihova oblačila pomanjkljiva. Nihče pa verjetno ne bo nič rekel, če boste fotografirali ulico polno ljudi. Tako ali tako ne boste edini.

03_avgust_06

Pri fotografiranju ljudi na plaži lahko izberemo tudi drugačen pristop

 

Pri fotografiranju – tudi med počitnicami – se izogibajte klišejem. O enem takih klišejev smo pisali pri sončnih zahodih. Klišejske fotografije so sicer na nek način zanimive, zato jih ljudje tudi tolikokrat ponavljajo, vendar s tem ne boste naredili nič novega, nič zares vašega. Poskusite narediti fotografijo nekoliko drugače. Svoje domače ali prijatelje lahko na fotografiji razporedite nekoliko izven okvirjev, ne le v ravno vrsto, kot je to običajno. Izberete lahko tudi drug kót fotografiranja. Poskusite malo počepniti ali postaviti fotoaparat povsem na tla. Mogoče stopite na klop in naredite fotografijo z viška. Poskusite s širšim kotom in od blizu ali z več zoom-a in bolj od daleč. Aparat lahko tudi nagibate – pri tem naj bodo nagibi ekstremni, da bo vidno, da ste to naredili namenoma. Kot pri vsaki fotografiji pa morate tudi tukaj paziti na motiv. Samo nagnjena fotografija še ne pomeni, da je fotografija boljša.

03_avgust_07

Zajtrk v Afriki

 

Če želite domov prinesti drugačne fotografije, je en izmed načinov, da zaupate fotoaparat tudi svojim otrokom (če so seveda dovolj stari in če jim aparat lahko zaupate). Oni imajo povsem drug pogled. Zanimajo jih drugačne stvari. Poskusite. Mogoče se boste ravno s pomočjo njihovih fotografij naučili na svet okoli sebe gledati z nove perspektive. Predvsem pa jih ne grajajte, da so naredili slabe fotografije, če jim »nič ne uspe«. Naredili so drugače.

 

Bodite pozorni tudi na podrobnosti. Mnogokrat gremo mimo zanimivih detajlov, ki jih niti ne opazimo. Ustavite se, opazujte okolico. Videli boste, da se okoli vas dogaja veliko zanimivega. To so lahko majhne žuželke na rožah, ali pa poseben vzorec na fasadi. Lahko gre za nenavadno kombinacijo barv, ki jo lahko izločimo na mestnih ulicah.

03_avgust_08

Mravlja se je ujela na rosiko

 

03_avgust_09

Detajl na oknu na otoku Burano

 

 

Za dobro fotografijo moramo biti vedno pripravljeni, da vzamemo fotoaparat v roke. Trenutki, ki se nam zgodijo, so neponovljivi. So unikatni. Nič ni narobe, če ob posameznih trenutkih fotoaparat preprosto odložimo in v njih samo uživamo.

O avtorju Prikaži vse članke Avtorjeva spletna stran

Rok Godec

S fotografijo sem začel z namenom uporabe fotografij pri pouku v šoli. Kot učitelj geografije in zgodovine sem želel pri pouku uporabljati svoje fotografije. Tako sem začel fotografirati na dia film. Z razvojem digitalne fotografije sem analogni aparat zamenjal za digitalnega.

Po dveh letih bolj ali manj ljubiteljskega fotografiranja sem se včlanil v Foto klub Sušec v Ilirski Bistrici. Tam sem prvič stopil v kontakt z izkušenejšimi fotografi. Takrat sem prenehal zgolj s fotografiranjem dokumentarnih fotografij. Danes sem član fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja.

Leave a Reply

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen. Polja, ki je potrebno izpolniti so označena z *