Zaslonka, čas osvetlitve in ISO – le kaj to pomeni…

… in kako vpliva na fotografije, ki jih naredimo. Če gremo na začetek – za nastanek fotografije so pomembni trije elementi: čas osvetlitve, odprtost zaslonke in ISO. Vsi ti trije elementi so med seboj povezani. Če želimo posneti pravilno osvetljeno fotografijo, mora na senzor pasti dovolj svetlobe. Bolj kot je zaslonka odprta, krajši čas moramo uporabiti in obratno. Če zaslonko zapiramo, se podaljšuje čas fotografiranja. Čas pa lahko uravnavamo tudi z vrednostjo ISO, saj se z višjo vrednostjo ISO krajša čas zaklopa.

Zaslonka je odprtina, skozi katero v fotoaparat vstopa svetloba in deluje kot zenica očesa. Večja kot je odprtina, več svetlobe vstopi skozi fotoaparat in jo pade na senzor. Pri tem bi se lahko takoj vprašali, zakaj potem nimamo ves čas popolnoma odprte zaslonke (kolikor nam pač objektiv dopušča), saj bi s tem dobili krajši čas in s tem ostrejše fotografije. Z odpiranjem in zapiranjem zaslonke uravnavamo globinsko ostrino. Bolj kot je zaslonka zaprta, večja je globinska ostrina.


Foto 01: Globinska ostrina

Na fotografiji 1 se lepo vidi, kako se z zapiranjem zaslonke veča globinska ostrina. Pri zaslonki f2,8 (v tem primeru najbolj odprta) lahko preberemo napis le na najbližji bateriji, pri naslednjih baterijah pa lahko zaznamo le še obris in barve. Pri zaslonki f32 pa lahko preberemo napis tudi na najbolj oddaljeni bateriji.


Foto 02: Globinska ostrina na prostem

Na fotografiji 2 lahko primerjamo uporabo različno odprtih zaslonk na prostem. Če želimo izpostaviti le en predmet ali del fotografije, zaslonko odpiramo (f2,8 in f5). Če pa si želimo več globinske ostrine, zaslonko zapiramo. Običajno se za fotografije pokrajine uporablja zaslonko med f11 in f16.

Drugi element je čas zaklopa. Včasih si želimo zamrzniti trenutek in potrebujemo kratek čas. Če gre za športne dogodke, kjer se vse odvija hitro, je ta čas 1/1000 s ali še krajši. V nekaterih trenutkih pa se lahko zavestno odločimo, da bomo čas nekoliko podaljšali in s tem naredili fotografijo nekoliko drugačno. Velikokrat se to pokaže pri fotografiranju vode. S podaljšanim časom, voda dobi mlečno strukturo. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na uporabo stojala.


Foto 03: Slap in reka z uporabo različnih časov

Na fotografiji 3 vidimo razliko med krajšim in daljšim časom. Katera fotografija vam je bolj všeč, se odločite sami. Tako se boste lahko tudi lažje odločili, na kakšen način fotografirati. Podobne razlike lahko opazujemo tudi na fotografiji 4. Včasih nam je pomembno, da se vidi vsaka kapljica posebej, drugič spet, da imamo mehko strukturo deroče vode.


Foto 4: Deroča voda z uporabo različnih časov

ISO (ali ASA) vrednost smo poznali že v času fotografije na film. Vrednost je predstavljala občutljivost filma – večji kot je bil ISO, bolj občutljiv je bil film na svetlobo. V praksi je to pomenilo, da smo lahko v slabših svetlobnih pogojih posneli fotografijo s krajšim časom. Seveda se je to poznalo na fotografiji. Nič drugače ni pri digitalni fotografiji, le da sedaj ISO pomeni občutljivost digitalnega senzorja. Princip pa ostaja enak – nižja kot je vrednost, manj je senzor občutljiv. Povečevanje ISO vrednosti se opazi pri zrnatosti fotografije. Danes je tehnologija že toliko razvita, da omogoča fotografiranje pri visokih ISO vrednostih, ne da bi se bistveno opazil digitalni šum na fotografiji oz. da bi bil moteč (fotografija 5).


Foto 05: Koncert pri ISO 4000

Takoj, ko pa začnemo to vrednost še bolj dvigovati, se šum pojavi (fotografija 6). Fotografija postane zrnasta. Včasih ta zrnatost doda učinek, ki ga želimo doseči. Največkrat to lahko nekoliko rešimo, če fotografijo pretvorimo v črno-belo, saj tam šum lahko deluje celo pozitivno na fotografijo in ji da dodatno vrednost. Nekateri fotografi pri obdelovanju fotografij šum tudi dodajajo, da dosežejo večji učinek pri gledalcih. Šum pa je lahko tudi zelo moteč, saj se z njim izgubljajo podrobnosti na fotografijah. Zato je najbolje imeti čim nižjo ISO vrednost. Včasih pa to pač ni mogoče, saj so svetlobni pogoji tako slabi, da je potrebno vrednost dvigniti, čeprav na račun kakovosti fotografije.


Foto 06: Koncert pri ISO 6400

Kakor koli že, zgoraj so navedene različne možnosti, ki jih lahko uporabite, da sami nekoliko vplivate na fotografije, ki jih posnamete. Pomembno je, da večkrat poskušate in spreminjate nastavitve, saj vam to pride v navado in hitreje reagirate, ko je to potrebno. Včasih je treba zelo na hitro nastaviti aparat, da dobimo želeni učinek.

 

O avtorju Prikaži vse članke Avtorjeva spletna stran

Rok Godec

S fotografijo sem začel z namenom uporabe fotografij pri pouku v šoli. Kot učitelj geografije in zgodovine sem želel pri pouku uporabljati svoje fotografije. Tako sem začel fotografirati na dia film. Z razvojem digitalne fotografije sem analogni aparat zamenjal za digitalnega.

Po dveh letih bolj ali manj ljubiteljskega fotografiranja sem se včlanil v Foto klub Sušec v Ilirski Bistrici. Tam sem prvič stopil v kontakt z izkušenejšimi fotografi. Takrat sem prenehal zgolj s fotografiranjem dokumentarnih fotografij. Danes sem član fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja.

Leave a Reply

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen. Polja, ki je potrebno izpolniti so označena z *