Megla, oh spet ta megla

Jesenski in zimski čas pogosto zaznamuje megla, ki se v dnu dolin in kotlin nabira zaradi temperaturne inverzije. Velikokrat nas spravi v slabo voljo, saj ima večina ljudi raje lepo, sončno vreme. Žal sonce dočakamo šele popoldan ali pa čez nekaj dni. Kar se fotografiranja tiče, imamo tri možnosti. Lahko ostanemo doma in se pritožujemo nad vremenom, lahko gremo ven v meglo in jo izkoristimo za nov pogled na motive ali pa se dvignemo tako visoko, da megle več ni, in izkoristimo meglo v nižjih plasteh za dobro fotografijo. S prvo možnostjo se niti ne bom preveč ukvarjal, saj je namen mojega razmišljanja, da vas spodbudim k fotografiranju.

Če se odločimo ostati v megli, imamo lahko zelo različne pogoje. Če megla vztraja, bomo imeli bolj ali manj sivo pokrajino, brez izrazitih barv. V tem primeru se lahko odločimo za črno-belo fotografijo, s katero bomo lahko prikazali vzdušje, ki je bilo v naravi.


Foto 1: Tivoli v megli

Pri obdelavi fotografij se lahko poljubno igramo in preizkušamo, ali nam je bolj všeč svetlejša fotografija, kjer je megla še malo bolj poudarjena, ali naredimo temnejšo fotografijo, pri kateri lahko “izvlečemo” tudi nekatere podrobnosti v ozadju.

Če je dovolj mrzlo, se na drevju v megli nabira ivje, ki lahko samo še dodatno popestri fotografijo.


Foto 02: Ljubljansko barje

Vreme pa se v megli lahko tudi spreminja in počasi začne razkrajati meglo. Ko se sonce prebija skozi meglo, se pojavijo različne barve in vzdušje na fotografiji postane dramatično. Takrat moramo kar najhitreje izkoristiti čas, saj se lahko zgodi, da sonce hitro razgradi meglo. Sonce se tudi kar hitro dvigne in takrat barve niso več tako veličastne. Ravno nizek položaj sonca in prebijane žarkov skozi meglo ustvarita vzdušje.


Foto 03: Planinsko polje

Ko se megla že skoraj dvigne in se že začne kazati modro nebo, moramo biti še hitrejši, saj so takšni trenutki zelo kratki. Takrat je dobro, da smo že na lokaciji, s katere želimo posneti fotografijo, in da vemo, kaj bi radi fotografirali. Pomembno je, da v naglici ne pozabimo na nastavitve fotoaparata. Če ne fotografiramo v avtomatskem načinu, se hitro lahko zgodi, da imamo fotoaparat nastavljen za fotografiranje v slabših pogojih, kar se pozna tudi na fotografiji.


Foto 04: Ovce na Jezerskem


Foto 05: Ostanki megle na Jezerskem

Kot ste verjetno opazili na fotografijah, so vse narejene proti soncu. Sonce je zaradi megle toliko šibkejše, da še vedno dobimo vse podrobnosti na fotografiji, ustvarja pa potrebno dramatičnost.

Kot sem že omenil, se lahko nad meglo tudi dvignemo. Velikokrat ravno megla v nižjih plasteh naredi pokrajino zanimivo ali pa posebno. Pri tem pa je potrebne tudi veliko sreče, saj z doline ne moremo biti prepričani, kaj gleda iznad megle. Včasih je njena višina ravno pravšnja, drugič nam zakrije najbolj zanimive dele. Če bi bila megla na fotografiji 6 samo nekoliko višje, bi fotografija bila nezanimiva.


Foto 06: Sv. Andrej nad meglo

Večinoma se dogaja, da se megla spreminja. Ko se začne dvigovati, lahko hitro ostanemo brez zanimivih motivov. Ti se lahko povrnejo, če se megla začne razkrajati, v nasprotnem primeru pa nam ne ostane drugega, kot da gremo domov. Včasih kar prehitro obupamo in zato tudi zamudimo prizore, ki se rišejo kasneje. Ob razkrajanju megle se prikazujejo različni motivi v dolini. Dobro pa je, da imamo tudi zanimivo ozadje, kar v Sloveniji s tako razgibanim reliefom niti ni tako težko.


Foto 07: Kranj v megli

Megla se lahko pojavi tudi ob sončnem vzhodu, ko topli sončni žarki poskrbijo, da se zaradi ohlajenega površja začne dvigovati meglica. Ta je pravzaprav najbolj zanimiva in nam omogoča številne motive. Najpogostejša je v spomladanskih in jesenskih mesecih. Žal pa tudi tukaj velja pravilo, da je treba malo predvidevati, ali se bo pojavila. Nikdar ne moremo biti prepričani, kakšne razmere bomo imeli. Zato pa je vse skupaj toliko bolj zanimivo. Če bi se vsak dan pojavljale enake razmere, bi imeli vsi enake fotografije ob enakih pogojih. Tako pa je z iste točke posnetih toliko različnih fotografij.

Foto 08 in 09: Meglica nad Ljubljanskim barjem

 

 

O avtorju Prikaži vse članke Avtorjeva spletna stran

Rok Godec

S fotografijo sem začel z namenom uporabe fotografij pri pouku v šoli. Kot učitelj geografije in zgodovine sem želel pri pouku uporabljati svoje fotografije. Tako sem začel fotografirati na dia film. Z razvojem digitalne fotografije sem analogni aparat zamenjal za digitalnega.

Po dveh letih bolj ali manj ljubiteljskega fotografiranja sem se včlanil v Foto klub Sušec v Ilirski Bistrici. Tam sem prvič stopil v kontakt z izkušenejšimi fotografi. Takrat sem prenehal zgolj s fotografiranjem dokumentarnih fotografij. Danes sem član fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja.

Leave a Reply

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen. Polja, ki je potrebno izpolniti so označena z *