Koncerti in ostali dogodki

December ni le čas domačih praznovanj, ampak je tudi čas, ko se odpravimo na razna praznovanja na prostem, koncerte ali kakšne druge dogodke. Prav za vse te pa je značilno, da so izjemno zahtevni za fotografiranje. Pojavi se kar nekaj težav. Dve najbolj osnovni sta pomanjkanje svetlobe in velika gneča, zaradi katere ne pridemo do položaja, ki bi nam omogočal narediti dobro fotografijo. Naslednji velik problem so varnostniki, ki nas ne spustijo dovolj blizu. Od daleč pa je vse mnogo težje ali celo nemogoče. Zato moramo, če želimo poleg uživanja v posameznem dogodku tudi fotografirati, priti dovolj zgodaj, da zasedemo dober položaj. S tem bomo naredili veliko, vendar to še vedno ni zagotovilo, da nam bo uspelo. Fotografije od daleč (slika 1) so sicer pomembne, saj kažejo tudi na splošno vzdušje na prizorišču, vendar hitro izčrpamo zanimive motive. Poleg tega se v ozadje vedno lahko prestavimo kasneje, tam je gneča manjša. V ospredje bomo sredi dogodka prišli izredno težko.


Slika 1: Koncert ob 20-letnici skupine Mi2

 

Predpostavimo, da nam je uspelo priti v prvo vrsto, smo relativno blizu dogajanja in imamo dober pogled nanj. Na odru je sicer veliko luči, vendar je kljub temu malo svetlobe, akterji na odru pa so hitri in živahni. Zato kljub slabi svetlobi potrebujemo kratke čase fotografiranja. To lahko dosežemo, če dvignemo občutljivost senzorja (ISO). Pri tem bodite previdni, da ne bodo fotografije preveč zrnaste. Zaslonko moramo odpreti, kolikor jo le lahko. Pri posameznih fotografijah bomo želeli doseči, da so rahlo zamegljene, da se vidi gibanje (slika 2), vseh si pa ne želimo takih.


Slika 2: Koncert skupine Siddharta, Batuje

 

Pri fotografiranju se pojavlja vprašanje, ali uporabiti bliskavico ali ne. Če uporabimo bliskavico na aparatu, se nam hitro zgodi, da s tem osvetlimo le glavni subjekt na fotografiji, ujamemo nekaj svetlobe z ozadja, lahko pa izgubimo veliko dramatičnosti in barvitosti, ki nam jo ponuja odrska osvetlitev. Pri gibanju na odru lahko uporabimo bliskavico na nekoliko bolj ustvarjalen način. Čas zaklopa podaljšamo, bliskavico pa nastavimo na drugo zaveso. Aktivirala se bo ob koncu našega fotografiranja in poskrbela za več dinamike na fotografiji. Hkrati pa bo subjekt, ki ga fotografiramo lepo osvetljen in oster (slika 3).


Slika 3: Uporaba bliskavice na 2. zaveso (Siddharta, Batuje)

 

Dogajanje na odru je treba ves čas spremljati in poskušati ujeti posebnosti v tem dogajanju. Umetniki se sprostijo, prepustijo glasbi, resnično uživajo v tem, kar delajo. Dobro je, če to poskušamo ujeti na fotografijo in če nam uspe del tega vzdušja prikazati na njej. Ves čas je treba biti pozoren na dogajanje. Sliki 4 in 5 nam prikazujeta dva izmed takih trenutkov.


Slika 4 in 5: Dogajanje na odru med koncertom Siddharte v Batujah

 

Osredotočimo se lahko tudi na podrobnosti (več o tem je bilo zapisanega v prejšnjem prispevku) in s pomočjo njih naredimo dobro fotografijo. Na koncertih je tega veliko, lahko je igranje na glasbilo, poseben izraz na obrazih glasbenikov … Takih podrobnosti ne manjka niti na drugih prireditvah.


Slika 6: Del koncerta

 

Ne bojte se fotografirati pod nekoliko drugačnim kotom, kot je to običajno (slika 7), in izkoristite luči, ki se neprestano spreminjajo na odru (slika 8). Tako boste lahko izbirali med različnimi barvnimi odtenki, v katerih se bodo pojavljali akterji na odru.


Slika 7 in 8: Koncert ob 20-letnici skupine Mi2

 

Koncert pa niso le ljudje, ki se pojavljajo na odru. Zelo pomembni so tudi ljudje, ki poskrbijo, da vse teče, kot mora. Če želite napraviti reportažo, ne pozabite tudi na njih (slika 9). Na koncu pa seveda obiskovalci, brez katerih tudi na odru ne bi bilo tako živahno. Ampak to je že druga zgodba, ki bo ostala za kakšen drug prispevek.


Slika 9: Koncert ob 20-letnici skupine Mi2

 

O avtorju Prikaži vse članke Avtorjeva spletna stran

Rok Godec

S fotografijo sem začel z namenom uporabe fotografij pri pouku v šoli. Kot učitelj geografije in zgodovine sem želel pri pouku uporabljati svoje fotografije. Tako sem začel fotografirati na dia film. Z razvojem digitalne fotografije sem analogni aparat zamenjal za digitalnega.

Po dveh letih bolj ali manj ljubiteljskega fotografiranja sem se včlanil v Foto klub Sušec v Ilirski Bistrici. Tam sem prvič stopil v kontakt z izkušenejšimi fotografi. Takrat sem prenehal zgolj s fotografiranjem dokumentarnih fotografij. Danes sem član fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja.

Leave a Reply

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen. Polja, ki je potrebno izpolniti so označena z *