Ko mesta zasvetijo

Bliža se praznični čas, ko bodo mesta zasijala v novi podobi. Vsako leto meseca decembra se prižge praznična razsvetljava, ki okrasi mesto. Na vsakem koraku nas že nekaj časa opozarjajo na prihajajoče praznike – bolj v smislu spodbujanja potrošniške mrzlice. Mi pa lahko ta čas izkoristimo za fotografije mest v drugačni luči – in to dobesedno.

Prepričan sem, da je že skoraj vsak naredil fotografijo praznično okrašenega mesta. Verjetno ste ugotovili, da sploh ni tako enostavno. Pozorni moramo biti na več stvari. Da je fotografija ostra, nam otežujejo težki svetlobni pogoji. Čas fotografiranja je dolg, saj je svetlobe malo. Zato je obvezna uporaba stojala. O možnosti uporabe drugih priložnostnih sredstev sem že pisal, zato se tokrat ne bi ustavljal pri tem.

foto-01

Praznična Ljubljana v vseh svojih barvah

 

Z malo sreče nam lahko fotografija uspe tudi brez stojala. Ker je čas dolg, naše roke pa nikakor niso mirne (vsaj ne toliko časa, kolikor je odprt zaklop), lahko z držanjem fotoaparata v roki nastanejo zanimive sledi. Spodnja fotografija sicer ne sodi med vrhunske fotografije, je pa lep primer svetlobnih sledi, ki so nastale povsem slučajno, ko se je sprožil zaklop, medtem ko je bil fotoaparat v roki.

foto-02

Svetlobne sledi pri fotografiranju iz roke pri daljšem času

 

Večinoma si želimo ostrih fotografij, ki nam bodo pričarale praznično vzdušje, kot smo ga sami doživeli. Naslednja težava, s katero se pogosto soočamo je gneča. Težko je najti pravi trenutek, ko bo želeni motiv brez sprehajalcev pred njim. Ravno ko najdemo mesto in vse pripravimo, se frekvenca sprehajalcev poveča. Temu se najlažje izognemo, če se odpravimo fotografirati mesto med tednom, ko je sprehajalcev manj. Ob koncu tedna bo skoraj sigurno gneča – vsaj v večjih mestih. Tudi med tednom nam ne bo uspelo dobiti kolikor toliko praznega mesta v zgodnjih večernih urah. Kasneje pa se že toliko sprazni, da nimamo večjih težav.

foto-03

Praznična Ljubljana

 

Ljudi lahko uporabimo tudi kot del dogajanja in jih vklopimo v fotografijo. Konec koncev ravno z ljudmi na fotografiji prikažemo vzdušje, ki smo ga doživeli ob obisku mestnega središča. Izkoristimo lahko tudi čas po dežju. Takrat bodo ulice bolj prazne, mokra tla pa nam nudijo odseve, ki popestrijo fotografijo.

Naslednja težava, ki se nam lahko primeri, je meglica oziroma še huje megla. Ta se v hladnih dneh zelo rada spusti v kotline. Težava nastane zato, ker imamo daljše čase, megla pa ni pri miru. Delci, ki se premikajo v zraku, nam otežujejo nastanek ostre fotografije. Zato si je za fotografiranje (razen, če želite prikazati praznično okrašena mesta v meglenem vzdušju) dobro izbrati dan, ko ni megle.

foto-04

Meglica v ozadju naredi posebno vzdušje

 

Če je mesto le delno osvetljeno, oziroma so z lučkami naredili linije, jih lahko izkoristimo za kompozicijo fotografije. Fotografijo naredimo bolj temno, črte pa nam izrišejo podobo stavb. Lahko si izberemo tudi motiv, ki je malo bolj osvetljen, in ga postavimo v sprednji plan. Pomembno je, da opazujemo okoli sebe in najdemo motive, ki izstopajo.

foto-05

Osvetljene linije

 

Za nekoliko drugačno fotografijo lahko spremenimo tudi kot fotografiranja. Poiščimo točke, na katere se lahko povzpnemo. S takšnih točk bomo dobili povsem drugačen pogled na dogajanje in tudi fotografije bodo drugačne. Če imamo možnost, se lahko spustimo tudi nižje in na mesto pogledamo z žabje perspektive. Pogled bo vsekakor poseben. Vedno je dobro narediti nekaj svojega, nekaj originalnega, čeprav je to v mestih, ki so bila tolikokrat fotografirana, težko.

foto-06

Pogled na mesto z žabje perspektive

 

Kakor koli boste že fotografirali in kakršne koli motive boste izbirali, bodite pozorni, da fotografije ne bodo preveč osvetljene. Naj se vidi, da gre za nočno fotografijo.

O avtorju Prikaži vse članke Avtorjeva spletna stran

Rok Godec

S fotografijo sem začel z namenom uporabe fotografij pri pouku v šoli. Kot učitelj geografije in zgodovine sem želel pri pouku uporabljati svoje fotografije. Tako sem začel fotografirati na dia film. Z razvojem digitalne fotografije sem analogni aparat zamenjal za digitalnega.

Po dveh letih bolj ali manj ljubiteljskega fotografiranja sem se včlanil v Foto klub Sušec v Ilirski Bistrici. Tam sem prvič stopil v kontakt z izkušenejšimi fotografi. Takrat sem prenehal zgolj s fotografiranjem dokumentarnih fotografij. Danes sem član fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja.

Leave a Reply

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen. Polja, ki je potrebno izpolniti so označena z *