Prejšnji mesec je bilo razmišljanje namenjeno kompoziciji oziroma, kako postaviti elemente na fotografijo, da bo bolj privlačna za oko ali pa bo imela »večji učinek« na ljudi. Ker še zdaleč nismo obdelali vseh možnosti, bo nekaj možnosti predstavljenih tudi v tem članku.
Pri fotografiranju lahko večji učinek dosežemo s postavljanjem enega elementa v ospredje – v tako imenovani prvi plan. Ker gre za objekte, ki so blizu objektiva, bodo na fotografiji delovali precej veliko, vsi bolj oddaljeni elementi pa bodo precej manjši. Oba dela se med seboj dopolnjujeta. Primer je fotografija 1, na kateri so v ospredju kamni / skale v vodi na robu tolmuna. Sam slap na fotografiji z vodo v ospredju je sicer lep, vendar fotografija deluje mnogo lepše s kamni v sprednjem planu.
Foto 1: Slap Kozjak
Razporeditev elementov na fotografiji lahko močno vpliva na to, kako opazovalec fotografijo dojema. Velikokrat se namreč zgodi, da je del fotografije popolnoma zapolnjen, del pa povsem prazen. Če nam uspe elemente razporediti bolj ali manj uravnoteženo, bo fotografija delovala bolje. Primer je na fotografiji 2, kjer drevo na levi strani fotografije deluje kot protiutež visoki gori na desni.
Foto 2: Jezero Alaudin, Tadžikistan
Na fotografiji se lahko igramo tudi z vzorci. Vzorci so lahko geometrijski, povsem naravni ali pa sestavljeni iz prepletanja narave in človekovega delovanja. Vzorce lahko najdemo v arhitekturi, naravnih oblikah, pri ljudeh… Pri tem gre za ponavljajoče se strukture, črte, kamninske plaste, geometrijske like… Na fotografiji 3 je en primer vzorcev, ki jih tvorijo različne kamnine, rastje in delovanje vode. Linije, ki so se izrisale v naravi predstavljajo enostavne oblike. Te najdemo praktično vsepovsod. Včasih je treba le pogledati nekoliko bolj od blizu ali pa od daleč in jih lahko opazimo. Če nam jih uspe še lepo »zapakirati«, je rezultat tu.
Foto 3: Vzorci
Povsem drugačen učinek bomo dosegli, če fotografiramo z vrha ali pa od spodaj navzgor. Ko slikamo z vrha, lahko to naredimo z višje stavbe, hriba ali gore, med letom z balonom, letalom ali zmajem. Pogledi od zgoraj so vedno povsem drugačni, saj izgubimo velik del tridimenzionalnosti visokih stavb. Seveda je najtežje narediti dobro fotografijo iz letala, saj smo omejeni na manjše okno, ki pa je velikokrat še umazano in/ali spraskano. Poleg tega nas lahko motijo krila ali pa celo nimamo sedeža tik ob oknu. Problem je tudi ukrivljenost oken, zaradi česar dobimo del slike zamegljen (fotografija 4). Kljub temu pa lahko poskusimo, včasih dobimo prav zanimive posnetke. Tudi pri tem pa moramo biti pozorni vsaj na osnovno kompozicijo.
Foto 4: Nekje nad Turčijo
Ravno nasprotno fotografiranju od zgoraj je fotografiranje iz žabje perspektive. Pri tem pogledu se poudarijo višine. Objekti in ljudje bodo v nerealnih razmerjih, sploh če pri fotografiranju uporabimo širši kot. Na ta način lahko pričaramo velikane. Paziti pa moramo predvsem pri fotografiranju stavb, saj se bodo pri fotografiranju od spodaj navzgor popačile oblike. Stavbe bodo izgledale, kot da so nagnjene. Včasih to želimo doseči, kar je super. Če pa bomo želeli ohraniti obliko, moramo fotografirati od nekoliko dlje in čim bolj v isti višini, kot je stavba. Primer nagnjenosti lahko opazimo na fotografiji 5, kjer dobimo, da je stolp nagnjen.
Foto 5: Minaret v Hivi, Uzbekistan
Če fotografiramo objekte, ki se premikajo, je dobro, da na fotografiji pustimo več prostora pred njimi. To pomeni, da če se objekt premika v desno (fotografija 6), ga na fotografiji postavimo nekoliko bolj v levo, da je v smeri gibanja več prostora. Tako dobimo občutek daljše poti. V nasprotnem primeru izgleda, kot da se bo »zaletel v zid«. To velja tako za vozila kot tudi za ljudi, živali… Pri ljudeh in živalih enako velja za pogled. Več prostora pustimo na fotografiji v smeri, kamor je usmerjen pogled.
Foto 6: Tovornjak v vožnji proti desni na afganistanski cesti
Ko imamo na fotografiji veliko elementov, izpostaviti pa želimo samo enega ali nekaj izmed njih, to lahko naredimo tako, da je oster samo del fotografije, preostali deli pa so zamegljeni. Na ta način izpostavimo, kar nam je najpomembnejše. T. i. izolacijo uporabljamo pri portretih, rastlinah, tihožitju… Na ta način izpostavimo, kar se nam zdi najpomembnejše, zamegljeno ozadje pa je kot opora, ki prinese dodano vrednost fotografiji. Na fotografiji 7 je izpostavljenih le nekaj vzorcev, ki jih uporabljajo v Uzbekistanu za okraševanje kruha. Če bi bili ostri vsi, bi bil na fotografiji kaos, tako pa sploh lahko razločimo nekatere vzorce.
Foto 7: Vzorci za okraševanje kruha, Uzbekistan
Razmišljanje bom zaključil podobno kot v prejšnjem članku. Pomembno je, da vemo, kaj želimo s fotografijo povedati, kaj želimo predstaviti. Potem je veliko lažje izbrati sredstva. Če boste zavestno kršili katero koli izmed pravil kompozicije, ni nič narobe. Pred pritiskom na sprožilec pa je vseeno dobro malo pomisliti, kako so postavljene stvari na fotografiji.
