Dopustniško fotografiranje – 1. del

Poletni čas je čas dopustov, oddiha in sproščenega vzdušja. To je čas, ki ga večina ljudi težko pričakuje. Poleti marsikdo doživi čudovite trenutke, ki se mu vtisnejo globoko v spomin. Mnogo pa je tudi trenutkov, ki si jih želimo zabeležiti tudi s fotoaparatom. Niti ni pomembno, s kakšnim fotoaparatom beležimo trenutke. To je lahko vgrajen aparat v naš mobilni telefon, kompaktni ali pa zrcalno-refleksni aparat. Pri vseh tipih aparatov je dobro upoštevati nekatere nasvete, da bodo naše fotografije lepše in zanimivejše.

02_julij_01

Norveška obala – črno-bela fotografija doda nekaj dramatičnosti

 

Na počitnicah se srečamo tudi s fotografiranjem ob morju. Obale so zelo raznolike, tudi čas, ko fotografiramo je zelo pomemben. Na plaži težko izbiramo, kje bo nenadoma prišlo do zanimive situacije, ki bi jo želeli fotografirati. Zato tudi ne moremo vedno izbirati, ali bo sonce za našim hrbtom ali pa nam bo svetilo neposredno v fotoaparat. Če bo sonce za našim hrbtom, bodo fotografije verjetno lepo osvetljene. Kaj pa narediti, če fotografiramo proti soncu. Tu lahko izberemo več možnosti:

– Če objekt, ki ga fotografiramo, ni predaleč, lahko uporabimo bliskavico. Lahko se nam zgodi, da bo zaradi tega fotografiji manjkala globina. Moramo se odločiti, kaj je tisto, kar nam je pomembneje, saj lahko v nasprotnem primeru dobimo samo silhueto.

– Poskusite se postaviti v senco objekta, ki ga fotografirate – da bo sonce ravno za njim ali pa bo na enem delu rahlo gledalo izza objekta, ki ga fotografirate. S tem boste dobili več dramatičnosti in več globine.

– Če želimo dobiti le silhueto, imamo pa tako ali tako super pogoje.

02_julij_02

Estonsko barje ob sončnem vzhodu

 

Dobro je malo preizkušati in se spoznati s svojim aparatom in možnostmi, ki jih ponuja. Tako boste v trenutku, ko bo treba, odreagirati hitro, pravilno izbrali način fotografiranja in rezultati bodo boljši.

Zelo pomembno je, da smo previdni preden pritisnemo na sprožilec, ali je morje vodoravno ali slučajno visi v levo ali desno. Morje naj bi bilo na fotografiji vzporedno z zgornjim (ali s spodnjim) robom fotografije. Drugače izgleda, kot da bo morje odteklo s fotografije. Razen seveda, če namerno ekstremno spremenimo kot fotografije, ker želimo fotografijo narediti drugačno. Fotografijo se da poravnati tudi kasneje v programih za oblikovanje fotografij, vendar z malo natančnosti, nam tega ni treba početi. Lahko si pomagamo z mrežo, ki jo lahko vklopimo na zaslonu fotoaparata ali pa s točkami ostrenja (s tistimi v vodoravni črti).

02_julij_03

Fotografija, na kateri »morje odteka«

02_julij_04

Fotografija, kjer je horizont poravnan z vodoravnico

 

Za nekoliko drugačne fotografije, nekoliko bolj estetske, pa je potrebno izbrati drug čas za fotografijo. Verjamem, da je za marsikoga ura sončnega vzhoda prezgodnja – da bi še na dopustu vstajali zgodaj, to pa ne. Nič hudega, lepšo svetlobo lahko ujamete tudi ob večerih, ko se sonce spusti bližje obzorja, ali celo za obzorje. Takrat bodo dopustniški motivi povsem drugačni. Lahko se tudi nekoliko poigramo z različnimi barvami, ki se izrisujejo okoli nas. Na kaj vse smo lahko pozorni? Spodaj je nekaj namigov:

  • Svetloba pred sončnim zahodom (in rahlo po njem) je super za fotografiranje, saj je sonce nizko nad obzorjem, kar da lepše, intenzivnejše in toplejše barve. To imenujemo tudi »zlata ura«. V tem času je svetloba mehkejša in sence so daljše. Zlata ura je tudi zjutraj, začne se malo pred sončnim vzhodom in traja še nekaj časa po njem.

02_julij_05

Estonsko barje pred sončnim vzhodom

02_julij_06

Estonsko barje v »zlati uri«

 

  • Fotografiranje sončnega zahoda je zelo klišejsko, vendar vedno lahko z zanimivim motivom naredimo všečno fotografijo. Usmerjanje fotoaparata samo proti soncu in morju bo verjetno dalo dolgočasno fotografijo. Če pa si izberete zanimiv motiv, ki ga ujamete v silhueto, bo lahko rezultat mnogo boljši. Zato je dobro, da si lokacijo ogledate že prej in pred zahodom izberete motiv, ki bi ga radi ovekovečili. Tako boste imeli dovolj časa za posnetek, ko bo prišel najbolj ugoden trenutek.

02_julij_07

Silhueta na litovskem jezeru ob sončnem zahodu

 

  • Fotografiranje po sončnem zahodu je lahko izredno zanimivo. Veliko ljudi takrat že pospravi fotoaparat, ker naj bi bilo tako ali tako že vse mimo. Svetloba pa se jim ne zdi več zanimiva. Resnica je v tem, da se 15 – 30 min po sončnem zahodu na nebu izrišejo najlepše barve. Če imate srečo in je na nebu še nekaj oblakov, boste priča fantastičnim barvam. Bodite previdni, da ne bo spodnji del fotografije pretemen ali zgornji presvetel.

02_julij_08

Rovinj po sončnem zahodu

 

  • Tik pred zlato uro zjutraj in zvečer takoj po njej se pojavi tako imenovana »modra svetloba«. Poskusite narediti enake posnetke v obeh svetloba in opazili boste, kako se pokrajina »spremeni«. Kasneje je svetlobe vedno manj in lahko začnemo »loviti« kombinacijo naravne in umetne svetlobe (prižgane luči v mestih).

02_julij_09

Svetilnik v t. i. »modri svetlobi«

 

Bodite pozorni tudi, da bo po sončnem zahodu hitro premalo svetlobe, da bi lahko fotografirali brez stojala. Ni potrebe, da nosite težko stojalo ves čas s seboj, marsikdo ga niti nima. Vedno lahko izkoristite stvari v okolici, kamor lahko naslonite fotoaparat. To je lahko ograja, klop ali kamen. Lahko si tudi pomagate s predmeti okoli sebe, da nastavite kot fotografiranja ali poravnate fotoaparat s horizontom. Pri tem pa upoštevajte naslednje:

  • aparat naj bo trdno na svojem mestu (naj podlaga ne bo majava),
  • dobro je uporabiti samosprožilec, saj tudi z uporabo stojala ob pritisku na sprožilec stresemo aparat, kar se pozna na pomanjkanju ostrine (večina stojal niti ni dovolj trdnih, da se ob pritisku na sprožilec ne bi premaknila),
  • poskrbite, da nihče ne trese vaše podlage – na primer leseni mostovi so precej majavi, če kdo hodi po njih.

 

To je le nekaj nasvetov. V naslednjem članku bom zapisal še nekatere druge. Vedno pa je pomembno, da fotografirate tisto, kar vam je všeč – da zapišete spomin, ki je vaš.

O avtorju Prikaži vse članke Avtorjeva spletna stran

Rok Godec

S fotografijo sem začel z namenom uporabe fotografij pri pouku v šoli. Kot učitelj geografije in zgodovine sem želel pri pouku uporabljati svoje fotografije. Tako sem začel fotografirati na dia film. Z razvojem digitalne fotografije sem analogni aparat zamenjal za digitalnega.

Po dveh letih bolj ali manj ljubiteljskega fotografiranja sem se včlanil v Foto klub Sušec v Ilirski Bistrici. Tam sem prvič stopil v kontakt z izkušenejšimi fotografi. Takrat sem prenehal zgolj s fotografiranjem dokumentarnih fotografij. Danes sem član fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja.

Leave a Reply