Božiček ali Dedek Mraz – zakaj pa ne kar oba?

Bliža se čas obdarovanj, pošiljanja voščil in lepih želja za prihodnje leto. Zakaj tega ne bi izkoristili in pri tem uporabili svojih fotografij. Lahko jih uporabimo za voščilnice, koledarje ali pa druga darila. Lepa fotografija, ki jo lahko obesimo na steno, je odlično darilo (tudi ob drugih priložnostih). Tokrat bom razmišljal o tem, kako izbrati fotografije za božično-novoletne voščilnice ali pa narediti darilo z osebno noto. Pri vsem tem pa je nujno, da o tem razmišljamo pravočasno. Vedeti moramo, da dnevi tečejo hitro in da vsaka stvar zahteva svoj čas. Hitro se nam lahko zgodi, da smo prepozni.

Jaz že vrsto let voščilnice izdelujem tako, da uporabim svoje fotografije. Uporabim jih za tiskane in elektronske voščilnice. Zdi se mi, da s tem sporočilo naredim bolj osebno, saj ne uporabim že večkrat videnih motivov. Pri voščilih po elektronski pošti je relativno enostavno. Najti moramo pravi motiv, napisati nekaj besed in že ga lahko pošljemo. Pri voščilnicah po navadni pošti pa je potrebno nekaj več časa in energije. Tu lahko naročimo voščilnice s svojimi fotografijami preko spleta ali se jih lotimo sami – fotografije damo natisniti in jih potem sami oblikujemo (nalepimo na karton …). Poskusil sem že oba načina in oba sta se obnesla. Zdi pa se mi pomembno, da pri voščilnicah po navadni pošti, voščilo napišemo ročno.

Najpomembnejše vprašanje je, kako izbrati fotografije za voščilnice. Lahko izberete več pristopov – ne glede na to, po kakšni pošti boste poslali fotografijo. Prvi je, da izberete lepo fotografijo, ki je očesu prijazna. Taka fotografija skupaj z lepimi željami pri prejemniku vedno vzbudi prijetne občutke. Drugi pristop je, da pošljete voščilnico s fotografijo, ki je zelo všeč prejemniku. Ni nujno, da je vrhunska fotografija. Lahko ga povezuje z nekim dogodkom, ki mu veliko pomeni. Tretja možnost je, da se sami ali cela družina fotografirate – mogoče naredite malo bolj hudomušno fotografijo – in voščilo oblikujete s to fotografijo. Možnosti je veliko. Prepričan sem, da bo vsak našel najboljšo možnost zase in naslovnike, ki jim bodo voščila namenjena.

foto-01_voscilnica01

 

foto02_voscilnica-02

 

foto03_voscilnica-03

V času pred novim letom delamo račune za nazaj in zremo naprej v leto, ki je pred nami – vedno polni pričakovanj. Lahko pa oboje združimo, in sicer s svojimi fotografijami na koledarju. Koledar lahko obdržimo zase ali pa ga podarimo. Če so fotografije skrbno izbrane, lahko nekomu polepšajo celo naslednje leto. S koledarjem je nekoliko več dela, saj je treba izbrati več fotografij. Včasih nastane problem, ker nam manjkajo fotografije določenega letnega časa. To lahko rešimo s kakšnim nevtralnim motivom.

Katere fotografije izbrati? Odvisno za koga je koledar. Če ga delamo zase, ni dvoma, da bomo prav izbrali. Ali bo to pokrajina, narava, abstraktna fotografija ali pa niz družinskih dogodkov, je vseeno. Izbrali bomo tisto, kar nam veliko pomeni in nam je na koledarju všeč. Če je koledar za koga drugega, je prav, da fotografije izberemo vsaj malo po njegovem okusu. Koledar pri večini visi na zelo vidnem mestu – en mesec gledati fotografijo, ki nam sploh ni všeč, res ne gre.

foto04_koledar

 

Podobno kot z voščilnicami in koledarji je tudi z ostalimi foto-darili. Če ne dobimo ideje ravno zadnji trenutek, ko smo že rahlo prepozni, je to super ideja, ki nam olajša marsikatero izbiro. Osebno so mi zelo všeč fotografije na platnu ali penasti plošči. Ko takšno fotografijo velikega formata obesiš na steno, zaživi v popolnoma drugi podobi. Seveda se pojavi vprašanje, ali ima naš fotoaparat dovolj veliko resolucijo, da natisnemo večji format fotografij. Večina fotoaparatov to zmore. Zavedati se moramo, da večji kot je format fotografije, daljša bo razdalja, s katere bomo to fotografijo gledali. Pri fotografiji na platno se zaradi teksture platna zrnatost celo nekoliko porazgubi. Najpomembnejše pri takem darilu je, da gre za trajen spomin.

foto05_fotoplatno-01

 

O avtorju Prikaži vse članke Avtorjeva spletna stran

Rok Godec

S fotografijo sem začel z namenom uporabe fotografij pri pouku v šoli. Kot učitelj geografije in zgodovine sem želel pri pouku uporabljati svoje fotografije. Tako sem začel fotografirati na dia film. Z razvojem digitalne fotografije sem analogni aparat zamenjal za digitalnega.

Po dveh letih bolj ali manj ljubiteljskega fotografiranja sem se včlanil v Foto klub Sušec v Ilirski Bistrici. Tam sem prvič stopil v kontakt z izkušenejšimi fotografi. Takrat sem prenehal zgolj s fotografiranjem dokumentarnih fotografij. Danes sem član fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja.

Leave a Reply

Vaš e-mail naslov ne bo objavljen. Polja, ki je potrebno izpolniti so označena z *